Katarci aretirali 313 ljudi zaradi širjenja lažnih informacij o konfliktu na Bližnjem vzhodu

Po navedbah predstavnika izraelskih reševalnih služb je v raketnem napadu na gradbišče v osrednjem delu države umrla ena oseba, še ena pa je bila hudo ranjena. V bolnišnico so z druge lokacije prepeljali še eno osebo s hudimi poškodbami zaradi šrapnelov.

Avstralski aktivisti opozarjajo na stisko iranske ženske nogometne reprezentance, ki je včeraj odigrala zadnjo tekmo na azijskem pokalu. Po tekmi naj bi nekatere nogometašice z avtobusa signalizirale klic na pomoč. Ker na prvi tekmi niso pele himne, obstaja strah, kakšne bodo posledice, če se vrnejo domov.

Več v tem članku: "Rešite naša dekleta": iranske nogometne reprezentantke naj bi z avtobusa signalizirale klic na pomoč.

Qatar Airways je sporočil, da bodo od danes do 11. marca poskušali pomagati potnikom, ki jih je prizadelo začasno zaprtje katarskega zračnega prostora. Leti bodo potekali na podlagi začasnega dovoljenja katarske uprave za civilno letalstvo, ki je potrdila omejene zračne koridorje.

Današnji leti bodo odšli v Seul, Moskvo, London, New Delhi, Madrid, Islamabad, Peking, Perth in Nairobi. 10. marca pa bodo letala šla proti Kairu, Manili, Maskatu, Istanbulu, Mumbaju, New Delhiju, Nairobiju, Kolombu, Milanu, pa tudi proti Frankfurtu in Madridu.

Letalska družba je poudarila, da to ne pomeni, da ponovno vzpostavljajo komercialni letalski promet. Potnikom so svetovali, naj se ne odpravljajo na letališče, če nimajo potrjene letalske vozovnice.

Turčija je proti Severnemu Cipru poslala šest lovskih letal F-16 in sisteme zračne obrambe, da bi okrepila varnost.

Turčija, ki je članica Nata, si je v tej vojni prizadevala ostati nevtralna in ohranjati tesne vezi tako s tem, kar je ostalo od iranskega režima kot tudi z ameriškim predsednikom.

Turške enote zasedajo severno tretjino Cipra od leta 1974. Turčija je edina država, ki priznava odcepljeno Turško republiko Severni Ciper, doslej pa je kritizirala evropske vojaške napotitve na Ciper, češ da bi to lahko otok potegnilo v konflikt, piše BBC.

Hezbolah je sporočil, da se njegovi pripadniki spopadajo z izraelskimi silami, ki so z okoli 15 helikopterji vdrle na vzhod Libanona, kjer prevladuje Hezbolah. Libanonska državna tiskovna agencija je prej poročala o silovitih spopadih na obrobju mesta Nabi Šet na območju regije Bekaa.

Hezbolah je še sporočil, da je s topništvom napadel izraelske vojake, ki so vstopili v libanonska obmejna mesta Odaise in Aitarun. V mestu Odaise so po navedbah Hezbolaha izbruhnili tudi spopadi med njegovimi pripadniki in izraelskimi silami.

Izrael je ofenzivo na Libanon sprožil pred tednom dni po napadih Hezbolaha. Proiransko gibanje je z napadi odgovorilo na smrt iranskega vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v izraelsko-ameriških napadih na Iran.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je v nedeljo sporočilo, da je bilo od začetka izraelske ofenzive na Libanon ubitih 394 ljudi, med njimi 83 otrok. Zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu in napadov izraelskih sil na cilje v Libanonu pa je moralo domove doslej zapustiti 517.000 ljudi. Izraelska stran je medtem navedla, da sta bila v spopadih na jugu Libanona ubita dva izraelska vojaka, ki sta prvi žrtvi v njenih vrstah od začetka ofenzive.

Katarsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so aretirali 313 ljudi različnih narodnosti zaradi snemanja in širjenja zavajajočih videoposnetkov, govoric in lažnih informacij na družbenih omrežjih, povezanih s trenutno situacijo na Bližnjem vzhodu.

V skladu s katarskim zakonom o kibernetski kriminaliteti lahko širjenje lažnih informacij na spletu, ki ogrožajo javni red ali varnost, privede do:

• denarne kazni do 500.000 katarskih rialov (približno 118.730 evrov),
• zaporne kazni do treh let (odvisno od narave prekrška),
• morebitne deportacije za tuje državljane.

Podobne aretacije so se v zadnjih dneh zvrstile tudi drugod po regiji, med drugim v petek v Bahrajnu in v soboto v Kuvajtu. V Združenih arabskih emiratih in Savdski Arabiji pa so oblasti posvarile prebivalce pred ukrepi v primeru širjenja "fotografij z občutljivo vsebino" ali nezanesljivih informacij.

Iran je danes izstrelil prvi niz raket na Izrael pod vodstvom novega voditelja Modžtabe Hameneja, je poročala iranska državna televizijska postaja IRIB. Objavila je tudi fotografijo ene od raket, na kateri je videti napis "Vam na uslugo, gospod Modžtaba", poročajo tuje tiskovne agencije.

Izraelska vojska pa je danes po lastnih navedbah izvedla nov niz napadov na infrastrukturo iranskega režima. Med cilji so bili obrat za proizvodnjo raketnih motorjev in več izstrelitvenih ramp za balistične rakete dolgega dosega, je sporočila v izjavi za javnost, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Izrael je ob tem sporočil, da so njegove sile napadle tudi cilje iranskih sil za notranjo varnost in paravojaške milice Basidž, ki da imajo osrednjo vlogo pri zatiranju iranskega civilnega prebivalstva in so odgovorne za okrutno in sistematično nasilje nad njim.

Posnetki na družbenih omrežjih prikazujejo gost dim, ki se vali iz industrijske cone v Rifi, kjer je bahrajnska nacionalna naftna družba BAPCO. Ni jasno, kaj je povzročilo požar in ali je bil kdo v njem poškodovan.

Po podatkih s spletne strani podjetja več kot 85 odstotkov rafiniranih proizvodov in surove nafte družba izvozi na svetovne trge. Podjetje je tako za svoje skupinske operacije razglasilo force majeure ("vpliv višje sile"), saj nanje vplivata tako konflikt na Bližnjem vzhodu kot tudi nedavni napad na njihov rafinerijski kompleks.

Danes bo znano, ali bodo krizne razmere na Bližnjem vzhodu, ki so cene naftnih derivatov na svetovnih trgih pognale močno navzgor, vplivale tudi na cene goriv pri nas. V Sloveniji se namreč cene goriv spreminjajo v 14-dnevnih intervalih, danes pa bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sporočilo cene, ki bodo od jutri dalje veljale naslednja dva tedna. Ob tem pa še ni jasno, ali bo vlada posegla v trošarine.

Več: Danes bo jasno, koliko bodo goriva stala v Sloveniji, in za koliko bo vlada ublažila podražitev

Finančni ministri skupine G7 naj bi se po poročanju Financial Times (FT) danes sestali na izrednem zasedanju, na katerem naj bi razpravljali o morebitni skupni sprostitvi naftnih rezerv, da bi zajezili skok cen goriv.

Naftne rezerve usklajuje Mednarodna agencija za energijo (IEA), pri čemer 32 članic skupine hrani strateške rezerve kot del skupnega kriznega sistema, zasnovanega za primere naftnih cenovnih kriz.

Po poročanju FT so tri države skupine G7, med njimi tudi ZDA, za zdaj izrazile naklonjenost morebitni skupni sprostitvi rezerv, so za časnik povedali viri, seznanjeni s pogovori.